»Glede na to, da so moji poslanski kolegi tudi na evropski parket vneto nosili notranjepolitično prtljago, v Evropskem parlamentu nismo delovali kot reprezentanca, tudi ko se je to zdelo edino logično in razumljivo. Tak je bil primer arbitraže in Junckerjevega ignoriranja pravnega mnenja lastne strokovne službe, na kar se je del poslancev na mojo pobudo odzval s pismom šefu komisije, medtem ko je drug del poslancev podpis tega pisma zavrnil. V takih primerih smo se slovenski poslanci precej razlikovali od poslancev drugih držav, ki so se znali poenotiti, ko je šlo za pomembna vprašanja za njihovo državo. A če dobro pomislim, smo enkrat v zadnjih petih letih vendarle stopili skupaj. Povezale so nas čebele. Marljivim žuželkam, brez katerih bi bilo življenje na Zemlji usodno ogroženo, je torej uspelo povezati svet in – kar se zdi včasih mnogo težje – tudi slovensko politiko.«
»Iztekajoči se mandat bo šel v zgodovino kot mandat, ko nam je skoraj uspelo v mnogo primerih, zares pa v bistveno manj primerih. Dva, pri katerih smo bili uspešni in imata velik vpliv na državljane Evrope, močno izstopata: eden je odprava roaminga, drugi pa sprejetje akta o dostopnosti, ki zapoveduje prilagoditev izdelkov in storitev invalidom. Gre za ukrepa, ki nimata izrazitega političnega potenciala, a sta po mojem izvrsten prikaz tega, kar bi morala biti Evropska unija: jamstvo za reševanje praktičnih in vsakodnevnih izzivov državljanov Evrope ter tehnološki in civilizacijski kompas za človeštvo sveta.«
»Menim, da smo se slovenski poslanci znali zediniti ob temah, ki so bile pomembne za Slovenijo in širšo skupnost. Tako smo na primer skupaj na Evropsko komisijo naslovili vprašanje glede nemške zahteve za minimalno plačo voznikov v cestnem prometu kot ukrep proti socialnemu dampingu, pa vprašanje o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu, pa tudi vprašanje glede otežene uporaba frekvenc za slovenske radijske postaje na Primorskem, ker Italija uporablja radiofrekvenčni spekter v nasprotju s pravili, pa tudi glede diskriminacijske avstrijske zakonodaje. Vsi slovenski poslanci pa smo sodelovali tudi pri projektu 'Save the bees' in pomagali pri aktivni promociji pobude Evropski medeni zajtrk, poudaril bi tudi uspešna prizadevanja vseh strani znotraj EP-ja in širše za uveljavitev 20. maja kot svetovnega dneva čebel. Poslanci smo se zedinili tudi pri nominiranju Čebelarske zveze Slovenije za nagrado Evropskega parlamenta državljan Evrope, ki jo je v imenu slovenskih čebelarjev tudi prejela.«
»Na področju čebelarstva smo stopili skupaj vsi slovenski evropski poslanci, torej vseh osem, pri obisku več kot 100 slovenskih čebelarjev v Bruslju in udeležbi na dogodku Ohranimo čebele (ang.: 'Save the Bees') ter po najboljših močeh pomagali pri promociji in uveljavitvi pobude Evropski medeni zajtrk. Vzporedno so bile tudi uspešne skupne dejavnosti pri prizadevanjih za uveljavitev 20. maja kot svetovnega dneva čebel. Poslanci smo se zedinili tudi pri nominiranju Čebelarske zveze Slovenije za nagrado Evropskega parlamenta državljan Evrope, ki jo je v imenu slovenskih čebelarjev tudi prejela na slavnostni prireditvi v Bruslju.«
»Vsi vemo, da je to razmerje nemogoče. Veliko razlogov za to je v veliki koncentraciji trgovin. Trgovina se je tako skoncentrirala, da imamo v večini evropskih držav od tri do pet velikih trgovskih verig. Od dve tretjini do tri četrtine trga. In to pomeni, da imajo oligopol, monopol. Na podlagi tega izkoriščajo svoj prevladujoči položaj na trgu.«
